diamanti
Na svetu je ogromno različnih dragih kamnov, ampak zagotovo so med njimi najbolj znani, ugledni in zaželeni diamanti. Če se odločate za nakit z diamanti, je dobro vedeti nekaj osnovnih stvari o teh čudovitih kamnih.

Diamanti so najtrši med vsemi minerali. To pove tudi njihovo ime, ki izvira iz grške besede adamas - nepremagljiv. Nastali so pred milijardami let v kombinaciji neznanskega pritiska in neznosne temperature na globini 120 km in več. S pomočjo vulkanske aktivnosti so prišli bližje površju. Prva in skoraj 3000 let edina nahajališča diamantov so bila v Indiji, šele leta 1725 so diamante našli tudi v Braziliji. Konec 19. stoletja se je število nahajališč povečalo, saj so bila takrat odkrita tudi na jugu Afrike. Znana nahajališča so tudi v Avstraliji - tam so samo leta 1997 nakopali več kot 800 kg diamantov (tretjina svetovne proizvodnje). Kar se proizvodnje tiče, sledijo nahajališča v Kongu, Bocvani, Rusiji, Južnoafriški republiki, Namibiji in Južni Ameriki. 

V nakitu se uporabi manj kot petina diamantov, preostali del gre v industrijo. Zakaj so diamanti v nakitu tako posebni? Odlikujejo jih optične lastnosti, kot sta visok lom in disperzija svetlobe. Del vidne svetlobe, ki pade na diamant, se odbije od njegove površine, del pa nadaljuje svojo pot v kristal. Lomni količnik je neko osnovno merilo, kako se vidna svetloba lomi na prehodu iz zraka v kristal. Lomni količnik diamanta je zelo visok - 2,414, in to mu daje visok, značilen sijaj. Sicer se različne valovne dolžine žarkov različno odbijajo in vsaka ima svoj lomni količnik. Razlika med lomnim količnikom rdeče in modre svetlobe se imenuje disperzija svetlobe in tudi ta je pri diamantih zelo visoka. Opazimo jo pri brušenih diamantih, ki so sicer brezbarvni, žarijo pa v mavričnih barvah. 

Dejavniki, ki vplivajo na ceno diamanta:

Masa v karatih 

Masa 1 karata je 0.200 grama. En karat (ali 200 miligramov) je celota 100 točk – 0.75-karatni diamant torej pomeni ¾ karata. Če je kamen vkovan v nakit, lahko ocenimo njegovo maso glede na premer kamna.

Brus 

Oblika in kakovost brusa vplivata na odsev, lom in disperzijo svetlobe, pa tudi spreminjanje barv diamanta pri njegovem vrtenju. Osnova za idealno obliko diamanta je briljantni brus, poznamo pa tudi npr. smaragdni brus, markizni brus, ovalni briljantni brus itd. Sicer pa je namen vseh brusov enak - izkoristiti čim več mase briljanta in pri tem ohraniti kakovost, ki se izraža v sijaju diamanta.

Čistost 

Napake v strukturi kristala imenujemo vključki. Ti določajo kakovost diamanta in način obdelave. Čistina diamantov se določi glede na število vključkov. Manj jih je, višja je čistina, in obratno.Vključki so pogosto tako majhni, da jih s prostim očesom niti ne vidimo. 

Barva 

Diamanti so najpogosteje brezbarvni, lahko pa so tudi rdeče, modro, zeleno, rumeno ali rjavo obarvani. Lahko so tudi sivi ali črni (kar pomeni, da imajo veliko vključkov drugih mineralov.

V ponudbi Zlatarne Aura in Karat je veliko diamantnega nakita. Najbolj značilni so briljantni zaročni in poročni prstani, v ponudbi pa so tudi briljantni uhani, obeski, skratka vse vrste nakita. Velikost briljantov v redni prodaji večinoma variira od 0.01-karata pa do 0.30 karata. 
Po naročilu vam izdelamo tudi nakit z večjimi briljanti - ti so tudi certificirani s strani uglednih gemoloških institucij GIA, IGI ali HRD. Za več informacij nam lahko pišete na e-mail #EM#696f646c447f6a667c6878656d206f7a62703c607d#EM#.
Delno povzeto po brošuri DiamanT (priloga št. 7 revije Gea), ki jo je leta 1998 pripravil Prirodoslovni muzej Slovenije.